Ob petinosemdeseti letnici našega društva sem v katalogu naše društvene razstave z naslovom Bife pri ločnici zapisal, da je omenjena razstava tista meja, ko naj ne bi dejavnost društva in stanje likovne kulture v našem mestu ne prešlo pod to mejo. A žal se po petih letih, ob naši devetdesetletnici, soočamo prav s takšnim stanjem. Za dnevno politiko smo popolnoma nepomemben del kulture kljub sloganu Eksplozija kulture EPK 2012. Nas v tej eksploziji enostavno ne bo, naši ustvarjalci v njej niso predvideni in ta »eksplozija« nas je postavila s to našo vsakoletno razstavo ne le v razstavišča izven Maribora ampak zdaj postavljamo to našo razstavo redno izven naše državice na sončni strani Alp. Leta 2008 smo jo izvedli v Mestni galeriji v mestu Bruck an der Mur v Avstriji, v letošnjem letu gostujemo z našo društveno razstavo v razstavišču Dvor v Trakošćanu na Hrvaškem. Sprašujem se, kje bo naša razstava postavljena 2012!
Mislim, kako bi se temu čudil general Rudolf Maister, ki nam je davnega leta 1920 odpiral našo prvo društveno razstavo v Mariboru v Kazinski dvorani SNG Maribor in tudi sodeloval pri ustanovitvi našega društva z imenom Umetniški klub Grohar. V njegovi viziji ustanavljanja naše države in dolgoročnem razmišljanju verjetno takšnega razpleta ni bilo in ni verjel, da bodo politiki s sodelovanjem kulturnih institucij v mestu in posameznikov to z lahkoto udejanjili.
Zahvaljujem se gospe Milki Kneževič in Marjanu Pungartniku, ki sta nam omogočila to sodelovanje v razstavišču Dvor Trakošćan. V naslednjem letu bomo z veseljem povabili v našo galerijo likovne umetnike iz Hrvaške in jim v okviru naših možnosti omogočili, da se predstavijo naši publiki in Mariboru.
Peter Vernik
Predsednik US DLUM
Z ozirom na povečano število članstva, predvsem na račun umetnikov mlajše generacije, se je temu ustrezno spremenila tudi splošna podoba DLUM, ki sicer že tradicionalno povezuje avtorje najrazličnejših likovnih zvrsti, strokovnih profilov in izraznih usmeritev, predvsem iz koroške in štajerske regije, pri čemer bogatijo njegovo strukturo tudi čedalje številnejši predstavniki iz drugih delov domovine. Čeravno se pričujoče razstave najstarejše profesionalne likovne zveze na Slovenskem udeležuje le dobra tretjina vseh članov, lahko v njihovih delih začutimo sveži navdih in dobrodošle spremembe, ki prevevajo DLUM kot celoto, navkljub težki situaciji, v kateri se nahaja nacionalna kultura na sploh, a še posebej na lokalni ravni. Vendar se bolj kot z omenjeno krizo dokajšnje število ustvarjalcev ukvarja z aktualno okoljsko problematiko in splošnim upadanjem moralnih vrednot, ki sta seveda v medsebojni soodvisnosti. V tej zvezi lahko opazimo posvečanje krajinskim in naravnim motivom (redkeje vedutam) s poudarjenim intimnim doživljanjem lepote sveta in njegove ogroženosti, hkrati navezujoč simbolično na tematiko življenja in smrti, kot jih na primer upodabljajo Milena Houška Pavlin, Zoran Ogrinc, Lucija Stramec, Oton Polak, Lučka Falk, Samo Pajek, Erna Ferjanič, Katja Kozjek Varl, Zmago Kovač (vsi akril ali olje na platnu), Ervin Kralj (grafika), Stojan Grauf (oglje na papirju) in Štefan Marflak (mešana tehnika/relief). Motivsko lahko kot rastlinska in živalska tihožitja opredelimo dela Anke Krašna, Irene Gajser (obe poliptihi, olje na platnu), Petra Vernika (olje na platnu), Draga Moma (akril na stiroporju), Benjamina Kumpreja (mešana tehnika) in Ljubice Zgonec Zorko (glazirana keramika), vsa z neobičajno ironizirajočim pogledom na stvarnost. Soočanja s problematiko medčloveških odnosov lahko zasledimo v figuralnih kompozicijah Saške Mitrove Jordanove, Redža Kolakovića, Zlatka Praha (vsi akril na platnu) in Marjana Jelenca (mešana tehnika). Praviloma se človeškemu liku v slikarstvu posvečajo tudi Saša Bezjak (vezenje na platnu), Gregor Pratneker in Marjan Skumavc (oba olje na platnu) ter posebej portretu Zdravko Kokanovič, med tem ko so figuraliki v kiparskem mediju Vlasta Zorko (pat. terakota), Marjan Drev (pat. keramika), Marjan Mirt (mešana tehnika/relief na platnu, akril na železni žici/plastika), Irena Čuk (bron, kamen) in Viktor Gojkovič, kot izrazit portretist (bron, kamen). Skrajno individualne interpretacije različnih odvodov abstraktnega ekspresionizma že tradicionalno zasledimo pri Bogdanu Borčiču (akril na platnu), Cvetki Hojnik (akril na tekstilu), Luki Popiču (akril in vrvice na platnu), Janezu Rotmanu (pastel in grafit na lesu), Vojku Pogačarju (digitalni tisk) in Benjaminu Kumpreju (stekleni objekt), v smislu abstraktnega simbolizma pa ustvarja Rudi Uran (akril na platnu). Kot edini fotograf se predstavlja Branimir Ritonja, ki s svojo specifično tehniko posega tudi v domeno likovne umetnosti v ožjem pomenu. Tokratna razstava v prečudovitem dvorcu Trakošćan znova potrjuje kulturno in zgodovinsko povezanost obeh prijateljskih dežel, katerih umetniki na srečo neprimerno uspešneje premoščajo administrativne ovire kot njuni politiki.
Mario Berdič, likovni kritik
NAGRAJENCI DLUM 2010
Strokovna komisija v sestavi: Natalija Črnčec, prof. likovne umetnosti, Ivana Unuk, dipl. univ. umet. zgodovinarka, Mario Berdič, likovni kritik in kustos je za letno nagrado DLUM 2010 soglasno izbrala predložena dela treh avtorjev, članov DLUM, udeležencev skupinske razstave v Trakošćanu.
Nagrado DLUM 2010 prejmejo:
akad. slik. STOJAN GRAUF
za risbe v tehniki oglja na platnu iz cikla DRAVA,
akad. slik. in grafik, mag. MARIJAN JELENC
za slike v mešani tehniki iz cikla G.P. Manon,
akad. slik. ŠTEFAN MARFLAK
za reliefne slike v mešani tehniki iz cikla Ta pot, ta slika.
Nagrajeni risbi Stojana Graufa sodita v široko zasnovan ciklus Reka Drava, ki ga je avtor predstavil na odmevni samostojni razstavi v Umetnostni galeriji Maribor z izrazito ekološko tematiko, povezujoč risbo, sliko in instalacijo v celovito umetniško izpoved. Predloženi risbi z ogljem na papirju večjega formata odražata umetnikovo prepoznavno gestualno, ekspresivno lomljeno potezo, s katero oblikuje antropomorfni videz tako rastlinskim kot neživim objektom v smislu stilizirane deformacije, posredujoč značilno melanholično atmosfero ogrožene, ranjene narave.
Marijan Jelenc na vsakoletnih skupinskih razstavah DLUM že tradicionalno predstavlja najnovejša dela, dokazujoč neprestano posvečanje raziskovanju kompozicije, kolorita in tehnike na eni strani ter likovne motivike oz. tematike na drugi. Nagrajeni deli v mešani tehniki na platnu predstavljata nenavadno sintezo klasične, prepoznavne umetnikove grafitne risbe z akrilnimi barvnimi ploskvami, ki jih reliefno strukturira, posredujoč likovni celoti izrazito globinsko prostorski vtis. Slednji omogoča intenzivnejše dinamično podoživljanje vsebinskega dogajanja, saj gre za redko upodobitev neke glasbeno scenske uprizoritve, točneje opere Manon Lescaut Giacoma Puccinija.
Štefan Marflak je kulturnemu občinstvu sicer bolj znan kot ekspresiven, psihološko poglobljen figuralik, vendar tokrat preseneča z deli v nenavadni, reliefnost poudarjajoči mešani tehniki na hrbtni stani slikarskega platna, kjer uporabi podokvir kot del likovnine. Osnovni likovni objekti nagrajenega cikla Ta pot - ta slika, so rastline, bodisi kot v naravi najdeni objekti bodisi kot fotografije, ki jih umetnik dopolnjuje z raznimi aluzivnimi znaki, praviloma ohranjajoč nepester (črno-sivo-bel) kolorit, četudi lahko vanj šokantno "zareže" z zanj značilno simbolno rdečo. Avtor se tako z večplastno simbolno govorico in samosvojim tehnološkim pristopom loteva zmeraj aktualnih problematik ustvarjalne krize, življenjske usode, minljivosti idr.
Mnenja zapisal Mario Berdič |
