GIUSEPPE NICOLETTI

Nicolettijevi zgodnji cikli jasno pričajo o metafizičnem odnosu do stvarnosti, kot naprimer Metafisica del Silenzio (Metafizika tišine), Metafisica dei Naufragi (Metafizika brodolomov), Mythos, Archeologie ipd., kjer z reduciranimi likovnimi sredstvi ustvarja malodane borghesovsko atmosfero. Nicolettijeve nadrealistične, zapuščene interierje ali krajine naseljujejo le pravilna in nepravilna geometrijska telesa, ki lahko na "makronivoju" transformirajo v megalite ali poljubne skalne in druge tektonske strukture, medtem ko na "mikronivoju" oblikujejo, recimo temu, geometrijska omizja (Il Teatro dell'Arte), ob popolni odsotnosti ne le človeških marveč tudi živalskih in rastlinskih likov. Nicolettijeve najnovejše, plastično učinkujoče, "vzpenjajoče se" paralelepipedne konstrukcije, naslikane v natančni geometrijski projekciji z različnimi očišči (linearna, žabja, kavalirska, ptičja perspektiva), so upodobljene v realno nemogočih, dekonstruktivnih kompozicijah, saj grozijo, da se bodo vsak čas zrušile. Konstrukcijska trdnost je torej le iluzija, resničnost pa obeta sesutje. Kljub navidezni odsotnosti živih bitij, se v Nicolettijevih delih mnogokrat skrivajo pripovedi s specifičnim junakom v ospredju, pogosto iz kakšnega romana njemu priljubljenih avtorjev, kot sta škotski klasicist William Beckford ali sodobni avstrijski pisatelj Christoph Ransmayr idr. Beckford se v romanu Vathek psihološko poglablja v življenje istoimenskega kalifa, ki je prodal dušo peklenskim silam, da bi si pridobil oblast nad svetom, Ransmayr pa v romanu Die letzte Welt (Poslednji svet) obravanava potovanje Ovidovega prijatelja Cotta v skrivnostno mesto Tomi ob Črnem morju, kjer naj bi pesnik zapustil nedokončana poglavja svojih Metamorfoz. Najnovejši Nicolettijev ciklus "Another Wall" obravnava tematiko neprestano rastočih medčloveških obzidij, z aluzijo na podrtje berlinskega zidu in ponovni nastanek ločitvenega obzidja v Izraelu. Nicolettijevi slikarski cikli Vathek, Tomi, Die letzte Welt in Another Wall tako simbolično izražajo človekovo duševno praznino, ki preostane po iskanju napačnih vrednot ali ob pehanju za tozemskimi zakladi ali pri ustvarjanju medsebojnih pregrad.