ERNA FERJANIC FRIC

Študirala je slavistiko in likovno umetnost. Po diplomi iz likovne umetnosti je želela nadaljevati študij kiparstva, vendar jo je takrat zaposlovalo tudi mentorstvo uspešne lutkovne skupine, navduševalo jo je gledališce. Že zgodaj je svoja likovna dela predstavljala javnosti, uveljavljala se je kot oblikovalka razlicnih publikacij, bila aktivna likovna pedagoginja, ob vrnitvi v Rogaško Slatino je sodelovala pri nastajanju lokalnega casopisa, obcasno se je ukvarjala s publicistiko, v Rogaški je desetletje vodila Graficni muzej in bila organizatorica mnogih kulturno- umetniških srecanj in prireditev, tudi na mednarodni ravni, v Rogaško Slatino je pripeljala mnoga velika imena sodobne likovne scene, v razstavnem salonu so bile postavitve razstav celo desetletje pod njenim vodstvom. Danes je zaposlena v šoli kot likovna pedagoginja in vodi mnoge tecaje za mladino in odrasleter predavanja pri Ljudski univerzi. Na gradu Strmol v Rogatcu je postavila stalno mednarodno razstavo sodobne likovne umetnosti, ki šteje 70 del (vecina del je bila v njeni lasti in jih je poklonila, del zbirke pa so prispevali umetniki in dela v zbirko še vedno prihajajo).

Osnovno motivsko in tematsko izhodišce slikarke in graficarke Erne Ferjanic Fric je brez dvoma neomadeževana narava v svojih brezmejnih pojavnih oblikah, poseben vir navdiha pa predstavljajo travniki v razlicnih letnih casih, simbolizirajoc lepoto bivanja v vseh življenjskih obdobjih. Zanimivo je tudi, da se k dolocenim likovnim motivom venomer vraca, vendar zmeraj z drugacnim tehnicnim ali izraznim pristopom. Umetnicin najljubši tematski "biotop" je že od nekdaj travnik v vseh svojih neskoncnih premenah. Travniški sklop je zasnovala že leta 1992, kjer obravnava pomladne cvetlice na skorajda impresionisticno tockast ali lisast nacin, nadaljuje pa ga z razlicnimi cikli še skozi vsa naslednja obdobja, stopnjujoc abstraktno redukcijo. Po krajšem premoru lahko leta 2000 ponovno zasledimo povecave krajinskih detajlov v smislu izreza poljubnega travnika v razlicnih dnevnih in letnih casih, uvajajoc vcasih tudi vijugasto potekajoce, prej simbolne kot stvarne vaške poti - vibe. Slikovno površino izpolnjuje z vehementno izpeljanimi, prepletajocimi se barvnimi lisami – bilkami, posredujoc izrazito ekspresivno ucinkovanje, ki ga obcasno poudarja bodisi s skrajno gestualnostjo ali pa v obliki dripinga z elementi nakljucja. Slednje si pri oblikovanju slikovne površine pridobi stalno mesto v nadaljni umetnicini produkciji. Celovita podoba ustvarja vtis v vetru razgibanega in soncno prežarjenega travnika, ki ga veckrat prebrodi kakšna osamljena stezica, simbolizirajoc po eni strani dualisticni znacaj stvarstva in clovekov obcutek izgubljenosti, po drugi pa zmagovitost svetlobe. Opazimo tudi, da skozi vse likovne cikle prevladuje kolorit primarnih modrih in rumenih odtenkov v medsebojni sekundarni kombinaciji zelene, enako pogoste pa so sekundarne vijolicne in rožnate nijanse, ceravno je pojav primarne rdece le izjema. Samostojno nastopajoca nekromatska bela ima izkljucno vlogo svetlobnih odsevov, v zmesi pa mocno nasicuje svetlobo. Zanimivo digresijo predstavlja ciklus dvokrilnih metuljev na travniku iz leta 1997, ki zavzemajo vecino slikovne površine in posredujejo monumentalen blow-up ucinek. Površini ogromnih kril sta asimetricni in posuti s travnimi bilkami ter cvetovi, pri cemer se zdi, da metulj postaja sestavni del travnika. Barve so gostejše, ob že omenjenih avtoricinih priljubljenih kombinacijah, pojavijo pa se tudi izrazitejši pastozni nanosi, ki napovedujejo kasnejšo reliefno strukturo slikovne površine. V drugi obsežnejši, vendar tematsko in formalno popolnoma kontrasten sklop, ki se mu Erna Fric Ferjanic posveca v vec ciklih, sodijo informelsko navdihnjeni kolaži. Prvi obsežnejši ciklus sega v leto 1999, ko je slikarka na grundirano slikarsko platno sprva aplicirala najdene ostanke valovitega kartona, cipkastih prtov, potiskanih tapet, tekstilij iz jute in plasticnih folij ter jih nato polihromirala v nekoliko pastelnejšem koloritu kot obicajno. S pomocjo slojevitega nalaganja in gubanja v draperije je dosegla izrazito reliefno strukturo slikovne površine, pri cemer so oblike v veliki meri posledica (že omenjenega) ucinkovanja nakljucja. Zaradi aplikacije odpadnih, neslikarskih materialov, bi lahko ciklus pogojno uvrstili v podrocje trash-arta z ekološko tematiko. Reliefne strukture namrec asociirajo na geološke ali rastlinske oblike, simbolizirajoc naravno »recikliranje« vseh življenjskih pojavov. Naslednjo kolažno fazo predstavlja ciklus Grajske zgodbe na lesonitnih nosilcih manjšega formata s skladno obarvanimi okvirji iz leta 2002, v smislu asociativne abstrakcije. Cipke so komponirane kot tihožitja v obliki cvetlicnih šopkov ali draperij zaves grajskih budoarjev, ki simbolizirajo skrivno ljubezensko življenje dvornih dam. Pri novejšem likovnem ciklu parov iz prve polovice leta 2004 se je Erna Ferjanic odlocila za radikalen preobrat tako v likovnoizraznem kot v tehnološkem pogledu, saj je uporabila za slikarski nosilec v lesu rezbarjeno, reliefno in oblo plastiko. Nenavadna je tudi zunanja kompozicija reliefnih »tabel«, ki nastopajo v paru (moški-ženska), v obliki asimetricnega diptiha. K travnikom se vraca tudi v pricujocem ciklu v smislu izreza ali fragmenta poljubnega travnika v razlicnih dnevnih in letnih casih. Slikovno površino izpolnjuje z vehementno izpeljanimi, prepletajocimi se barvnimi lisami – bilkami, posredujoc izrazito ekspresivno ucinkovanje, ki ga obcasno poudarja bodisi s skrajno gestualnostjo ali pa v obliki dripinga z elementi nakljucja. Nakljucje si pri pri oblikovanju slikovne površine pridobi stalno mesto v umetnicini produkciji. Likovna kompozicija je znacilno razsredišcena, hkrati pa ima navpicni poudarek, kot bi simbolizirala enotnost neba, voda in zemlje. Prevladujoci vtis fragmentarnosti »organskih« lesenih tabel soucinkuje s površinskimi utori, brazdami in žlebovi v smislu poudarjanja neusmiljenega, tudi smrtonosnega delovanja naravnih fizikalnih sil na življenjske pojave, ki pa se jim uspešno upirajo tako rekoc skozi eone. Ciklicno obnavljanje in zmaga življenja nad smrtjo pa je hkrati tudi osnovno sporocilo celotnega umetnicinega opusa. Najnovejša akrilna cikla na platnu Poletje in Sledi iz leta 2005 ponovno uvajata zanimive formalne in simbolne novosti. Tako se pri Poletju po dolgem casu znova pojavi središcna orientacija, ki v kompozicijo vpelje nenavaden likovni objekt jajcaste oblike v prevladujocih rumenih odtenkih z amorfnim, lisasto modeliranim modrim in zelenim ozadjem - travnikom. Žareca ovoidalna oblika lahko po eni strani simbolizira rojstvo novega življenja (travne bilke v prvem planu), lahko pa je enostavno samo razžarjena skala. Cikel Sledi nasprotno ustvarja razsredišcen videz patchworka, v smislu razparcelirane slikovne površine iz geometrijsko stiliziranih fragmentov gozdov, njiv ali pašnikov. Izrazito konveksno ucinkovanje kompozicijskega omrežja, stopnjevano še s toplo-hladno modulacijo znacilnega slikarkinega kolorita, posreduje vtis detajla globusa, kot pars pro toto zemlje, znova simbolizirajoc ciklicno ponavljanje življenja. Erna Ferjanic se v novejšem ustvarjalnem obdobju intenzivneje ukvarja tudi z drobno plastiko, predvsem s tehnikama modeliranja v glini in rezbarjenja v lesu. Medsebojno navezovanje umetnicinega slikarskega in plasticnega opusa postaja vse izrazitejše, pri cemer z mocno stiliziranimi, asociativno abstraktnimi, serpentinastimi ali kroglastimi tridimenzionalnimi oblikami povzema dinamicne, vibaste in polkrožne dvodimenzionalne forme, ki zaznamujejo gibanje znotraj slikarske kompozicije njenih platen.