BOGE DIMOVSKI

REČENA NEDOREČENOST

Moj čas je razdeljen in zgoščen za tri življenja. Troje življenj za troje otrok…in eno sliko.

Dela, nastala v akrilni tehniki, pripadajo nepredmetni lirični abstrakciji, s pretežno rumenimi monokromnimi odtenki. Temeljni zahtevi, ki se jima podrejam, sta preglednost, čistost in neposrednost barvnih potez in odtenkov. Gre predvsem za prostorsko prikazovanje lastnih doživetij narave. Dialog med ploskvijo in linijo v svojem asociativnem, abstraktnem jeziku vedno odslikava atmosfero neke specifične in imaginarne krajine. Slike so kot požeta polja, v katerih iščem odpadlo zlato zrnje. Prve barvne poteze na platnu, rumeni barvni odtenki, »grund« rumene barve, so moj večni izziv. Zaključene, dokončne oblike me ne zanimajo, neprestano jih odlagam za nedoločen, prihodnji čas. Privablja me rečena nedorečenost. Odprta, ploskovna, minimalistična abstrakcija se raztaplja, izgublja v prostoru nedoločljivega pejsaža brez horizonta. Potreba po minimalizmu, ničnosti, je zelo močna, izstopajoča. Obstaja samo en motiv, ena zgodba brez vsebine, brez konkretnega dogajanja. Obstaja samo ena ploskev z lazurnimi, večkratnimi barvnimi nanosi ter kompozicijsko barvnimi akcenti, ki jih vedno znova pokrivam in reduciram do nepredmetnosti, do utopije. Večplastni nanosi izgubljajo ostrino predmetnosti. Slike so konceptuirane kot niz verižnega toka brezkončnega dogajanja. Čeprav ima transparentna rumena barva minimalno strukturo, je v slikah čutiti globino; struktura se lahko oglaša kot poteza s čopičem, roko, nogo.Občasno interveniram tudi z zemljo, peskom ali lepilom. Barva po platnu lahko polzi, kar mi omogoča novo, drugačno strukturo in patino. Barvno neposrednost, spontanost do slikarske podlage sem prevzel iz svojih vsakodnevnih risarskih zapisov, strukturo, patino na slikah pa iz svojih izkušenj in dela v grafičnih tehnikah. Poteze z risarskimi sredstvi so neodvisne od slikovne podlage, bodisi da gre za papir, karton ali platno. Barvna ali risarska kompozicija je asimetrična in daje videz neurejenosti, anarhije, ki se konča v ničnosti.Pri svoji hoji po slikovnem polju in koordiniranju barv težim k združevanju, poenotenju brez odstopanj. Slike nimajo okvirjev, zato se motiv nadaljuje in izgublja v tridimenzionalnem prostoru. Slikarska dela učinkujejo skrajno minimalistično, z omejenim številom likovnih elementov zato pa so toliko bolj svetla, sončna in prežeta z optimizmom, življenjem.
Rumenim slikam postavljam nasproti svetlo sive in črne slike, ki nadaljujejo cikel enobarvnih litografij z naslovom Poletje v sivem, kot prispodoba in povezava med slikami v sivem in rumenem.
Žitna polja, prej žareča v rumeni svetlobi, postanejo siva pogorišča, ostanki zažganih žitnih polj. V slikarskih delih se kaže razdvojenost med mediteranskimi vplivi in spomini na rojstno okolje ter hladnim, mrzlim, gorenjskim vplivom okolja, v katerem živim danes. Vpliv sivih dolgočasnih poti po katerih se vsak dan vračam na Gorenjsko.

Kranj, 10.09.2003
mag.Boge Dimovski